LETO 2007
To so aktivnosti, ki jih bo ŠDSS skušalo obdržati vnaprej in jih uveljaviti, kot tradicionalne aktivnosti.
Poletno športni tabor na Kolpi
Tabora se je udeležilo 52 članov. Na samem taboru, ki smo ga predvsem športno obarvali s plavanjem, čolnarjenjem, nogometom, orientacijskim tekom, športnimi igrami, tekmovanji; smo izvedli tudi nekaj delavnic in sicer picopek, ustvarjalno, kozmetika in frizerstvo, masaža, taborniško, skupinsko delo in manegment. Udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine in so se borili za točke in nagrade, ki smo jih zadnji večer ob tabornem ognju razdelili po vrsti. Tabor je lepo uspel in je bil kvalitetno izveden.
Vodja aktivnosti: Gregor Habjan
Tridnevna visokogorska tura
V letošnjem letu smo ponovno predvidevali tridnevno turo na Snežnik, Nanos in Slavnik. Ture nismo izpeljali v tej meri zaradi nepredvidenih okoliščin, torej smo Slavnik izpustili in se povzpeli na Blegoš.
Vodja ture: Igor Miklavčič
Smučarski tabor
Na Pokljuki smo organizirali smučarski tabor. Na taboru smo imeli kar nekaj zimskih aktivnosti in sicer; tek na smučeh, alpsko smučanje, sankanje, zimski pohodi, … Tabor je trajal štiri dni in smo bivali v Šport hotelu. Tabora se je udeležilo 29 članov. Tabor je v celoti uspel zelo dobro. Udeleženci so bili navdušeni nad svojimi sposobnostmi in voljo do dela. Na taboru smo izvedli tudi delavnico, v obliki kviza in s tem obogatili razgledanost udeležencev.
Vodja tabora: Katjuša Koprivnikar
Celoletne športne aktivnosti ob popoldnevih in vikendih
Aktivnosti se bodo skušale odvijati v domačih krajih dijakov, kateri so naši člani društva. V večji meri se bodo aktivnosti odvijale kot igra showdowna, in korektivne gimnastike na domu.
Vodja aktivnosti: Gregor Habjan
MLADI SLEPI IN SLABOVIDNI ŽE OSMIČ ZAPORED NA KOLPO Z ŠDSS
SREDA, 4.7.2007 – NEDELJA, 8.7.2007
Pred razpisom tabora ŠDSS se vedno znova sprašujem, kaj bi bilo, če se srednješolci z motnjo vida ne bi udeleževali aktivnosti, ki so namenjene le njim. Kam bi se vključevali, kaj bi jim ustrezalo, kje so tisti, ki se tovrstnih aktivnosti ne udeležujejo? Kaj kmalu po razpisu so take misli pozabljene, ker se vsaj nekateri slepi in slabovidni mladi dokaj vzorno in hitro prijavljajo na tovrstne aktivnosti. Vsekakor to ni zasluga iz danes na jutri ampak je to plod preteklega dela, kajti številčnost udeležencev, ki jo dosegamo na naših taborih je zelo pohvalna. Po prejetih prijavah je glavno vprašanje samo še organizacija in varnost udeležencev na taboru ŠDSS. Tudi tokrat smo za to dobro poskrbeli. Prijavilo se je 25 udeležencev, ki so letos resnično lepo sodelovali prav v vseh delavnicah in športnih igrah, tako da zaslužijo javno pohvalo. Pohvalil bi tudi voditelje delavnic, ki so zelo kvalitetno predstavili delavnice (manegmenta, masaže, kozmetika in urejanje pričesk, trženja, predstavitev alpskega smučanja za invalide, senzorike, peka pice in priprava materialov). Poleg delavnic so bili na taboru še športni moderatorji, ki so prav tako odlično poskrbeli za izvajanje jutranje telovadbe in raznolikih športnih iger preko celega dneva. Program je bil ponovno izveden v celoti (priloga), tako da smo se prav vsi razveselili trenutkov, kjer smo lahko tudi malo zadihali. Na tem taboru so imeli slepi in slabovidni možnost spoznati različne variante timskega dela za katerim ŠDSS najbolj strmi, ga spodbuja med udeleženci in se potrudimo tudi za dober vzgled. Ker udeleženci prihajajo s področja celotne Slovenije se sprva vsi udeleženci med seboj ne poznajo, ker sta oddaljenost in različni interesi dva dejavnika, ki jim v vsakdanu to omejujeta. Na taboru imajo možnost spoznati drug drugega do obisti, torej naredimo nekaj tudi za socializacijo mladih, ki je za marsikoga zelo velikega pomena … Tokrat lahko rečemo, da je bilo vreme, ki je še kako pomembno za dober vtis na taboru, tudi tokrat na naši strani, kljub popoldanskemu nalivanju prva dva dni. Zaključni večer nam je prinesel obilo lepih točk, ki so jih pripravili v skupinah, zanimivo delavnico o peki na žaru in končno razglasitev zmagovalcev ter podelitev nagrad. Udeleženci so ob tabornem ognju in pristnih zvokih harmonike prepevali in se zabavali še dolgo v noč.
Evalvacija med strokovnimi sodelavci in delavničarji je potekala po končanem taboru, bilo je nekaj pripomb glede pospravljanja tabora, ki poteka v Nedeljo, nekateri so bili mišljenja, da bi bilo bolje iti na plažo. Mnenja so bila deljena, a kljub vsemu je prevladalo mišljenje da je prav tako, da se za seboj tabor tudi uredi in pospravi iz razlogov, kot je timsko delo, varčevanje sredstev z lastnim delom in pa tudi učenje različnih opravil. Vse ostalo ni bilo sporno, delo voditeljic skupin je bilo pohvaljeno in celotni tabor je bil ocenjen z najvišjo oceno s strani vseh.
Za resnično uspešno izveden tabor, se zahvaljujem tudi našim podpornikom po strokovni plati: ZZSSM, ZŠOMS, ZŠIS, ZDSSS, in različnim MDSS-jem, ki se zanimajo za naše delo, ki ga opravljamo že 8 let. Zahvaljujem se pa tudi vsem sponzorjem (Jelen, CSS, MDSSLJ, ŠZŠKL, …), ki na različne načine podpirajo naše delo in nas pri tem z materialnimi dobrinami tudi spodbujajo.
Naša naslednja akcija je pohodniška tura po primorskih vrhovih. Z manjšo skupino bomo osvojili tri vrhove in sicer; Slatnik Snežnik, Nanos. Planinska tura bo potekala od 3.8.2007 do 5.8.2007.
Zapisal: Predsednik ŠDSS: Gregor Habjan
GORNIŠTVO, PLANINSTVO IN POHODNIŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Gorništvo je ena močnejših dejavnosti, kjer se lahko slepi in slabovidni potrjujejo in dokazujejo sami sebi, da so zmožni marsikaj. Veliko je možnosti, ciljev,, ki jih gore dopuščajo posamezniku. Prav vsakdo si lahko izbere vrh, ki mu ustreza, katerega je sposoben premagati in mu je v tistem trenutku določeno zadoščenje.
Tudi Športno društvo slepih in slabovidnih iz Škofje Loke vsako leto pripravi tridnevno gorniško turo, kjer imajo mladi slepi in slabovidni možnost sprejeti izziv slovenskih gora. S ŠDSS so bili mladi slepi in slabovidni že 2x na Triglavu in okoliških vrhovih, Veliko smo se sprehajali po vrhovih Škofjeloškega pogorja in Predgorju julijskih Alp. Nekajkrat nas je pot vodila tudi na ostala slovenska gorovja in planine. Predvsem smo z mladimi slepimi obiskovali planinski svet, kjer so poti lepše, hoja enostavnejša, cilji lažje osvojljivi, občutki pa zelo podobni. Poti ki so označene kot lahke, tudi ne zahtevajo spremstva 1:1, ampak so lahko spremljevalci nekoliko razredčeni, ter jim na poti pomagajo slabovidni udeleženci.
V letošnjem letu smo se z ŠDSS odločili obiskati primorske vrhove. Iz Ljubljane smo odšli v petek 3.8. ob 15h. Močna burja in napovedano slabo vreme na primorskem, sta nam je že prvi dan spremenila načrte in smo namesto na Snežnik, odšli na Blegoš, kjer smo kasneje tudi prenočili. Koča na Blegošu je nekoliko pod vrhom, tako da smo morali do koče sestopiti z vrha. Vreme ni bilo nič kaj prijazno, kajti tudi na Blegošu je zapihalo nekaj primorske burje. V takem vremenu je bivakiranje v koči nekaj najlepšega, kar se lahko človeku zgodi. Po dobri enolončnici, vročem čaju in domačem flancatu se lahko pričnejo družabne igre. V planinskih kočah se običajno hodi na spanje nekoliko prej, kot običajno, ker se naslednje jutro gre zgodaj na pot.
Mi smo kočo zapustili po zajtrku, okrog 6.30 zjutraj. S kombiji smo se odpeljali v smeri proti Nanosu. Približno dve uri pod vrhom smo parkirali na zato označenem mestu, vreme je bilo lepo in po dolgi vožnji smo že težko čakali, da ponovno pretegnemo noge. Vzpon do vrha se je kar zavlekel, tako da nismo imeli več veliko časa za počitek. Pojedli smo vse kar smo prinesli v svojih nahrbtnikih, odšli v kočo po žig za v knjižico Slovenske transverzale. Ogledali smo si še velik RTV oddajnik, ki ga premore Nanos, se razgledali po primorski in medtem opazili tudi Snežnik, katerega vrh je bil danes naš cilj.
S kombiji smo se ponovno prepeljali do vznožja Snežnika – Sviščakov. V nahrbtnike smo stlačili vse potrebno za prenočevanje in jutranji zajtrk. Pot ki nas je čakala je bila od obeh vrhov, ki smo jih osvojili najtežja. Do vrha je bilo približno tri ure hoda po koreninah, ozkih skalnatih poteh med borovci, kar je za slepe dokaj zahtevno opravilo. Na vrh smo prišli močno utrujeni.
Pot v hribe izgleda tako, da se na zahtevnejših ali ožjih predelih poti slepi prime spremljevalca zadaj za nahrbtnik in hodi za njim dokaj varno. Spremljevalec slepega sproti informira o okolici, ovirah na poti, večjih stopnjah in podobno. Pot navzdol poteka zelo podobno. Največja razlika je v tem, da se po poti navzgor zelo hitro začuti dodatna teža na nahrbtniku in takrat spremljevalec ve, da je nekdo za njim že malo utrujen. Potreben je kratek odmor, dodatna motivacija in prepričevanje k uspehu. Mi videči se dodatno motiviramo, ko opazimo vrh gore in nas noge same ponesejo, prav tako pa je potrebno slepemu približati vrh na tako jasen način, da se mu zgodi podobno. Pot navzdol je v tem pogledu nošenja bremen v toliko lažja ker se slepi zadaj opre na tebe z vrha in ga samo zadržiš le toliko, da on najde sigurno stopnjo.
Koča na Snežniku je bila popolno nasprotje od koče na Blegošu, kjer se bohotijo z elektriko, vodo, dovozno potjo in dokaj bogatimi kapacitetami. Koča na Snežniku, pa je prava gorska koča, brez elektrike, s straniščem na štrbunk, kjer smo se vsi umivali iz ene posode, ker je primanjkovalo vode, kjer so skupinska ležišča urejena tako, da smo si pogrnili pene kar po tleh. Večina nas je bila kar prijetno presenečenih nad tem pristnim gorniškim vzdušjem, ki nas je navdal s posebnimi toplimi občutki. V obeh dveh kočah smo bili zelo lepo sprejeti in se še enkrat zahvaljujemo oskrbnikom, ker so nas gostili pod streho.
V nedeljo smo se po zajtrku odpravili navzdol proti Sviščakom, in nato naprej proti Ljubljani,
kjer smo se sprostili v vodnem mestu Atlantis in se okrepčali v piceriji Jurman. Cilj je bil dosežen v nedeljo ob 16h, ko so se udeleženci ture z različnimi prevoznimi sredstvi odpravili proti domu.
Zahvalil bi se Zavodu za slepo in slabovidno mladino, ki nam je v pomoč ponudil kombi, s katerim smo se lahko prepeljali od začetka do konca. Zahvalil bi se tudi vodji ture Igorju Miklavčiču, ki nas je varno in suvereno prepeljal od začetka do konca. Zahvalil bi se tudi vsem ostalim udeležencem in spremljevalcem, ki ste si vzeli čas in se podali z nami na pot.
Predsednik ŠDSS: Gregor Habjan, prof.spec.švz
ODPRTO PRVENSTVO V TEKU NA SMUČEH ZA
SLEPE IN SLABOVIDNE 2007
Tudi v letošnjem letu smo izpeljali tekmo na 3000m v teku na smučeh za slepe in slabovidne. Tekma je bila organizirana na Rudnem polju na Pokljuki. Organizator in izvajalec tekme je bila ZDSSS, podizvajalec pa je bilo ŠDSS, ki ravno v temčasu prireja zimski športni tabor mladih slepih in slabovidnih na Pokljuki.
Tekmovanja se je udeležilo kar nekaj članov iz različnih MDSS-jev, Razen Ptuja in Kopra so bila zastopana vsa društva. Tekmovalo se je v treh starostnih kategorijah in sicer mladinci, člani in veterani. Tekmovalo se je tudi v kategorijah ločenih glede na slepoto oz. slabovidnost in sicer na kategorije B1, B2 in B3 združeno z B4. Tekmovalci pa so bili tudi ločeni glede na spol.
Tekmovanje je bilo izpeljano v soboto 17.3. 2007 ob 10.00. Odprl ga je častni gost g. Franci Pirc, ki je s strani ZDSSS zadolžen za pokrivanje prireditev na gorenjskem. Udeležence je prijazno pozdravil in jih spodbudil k poštenemu tekmovanju. Izrazil je zadovoljstvo, da se ponovno srečamo na Pokljuki, na svežem gorskem zraku. Vodja tekmovanja Gregor Habjan je prav tako pozdravil tekmovalce/lke in poudaril nekaj pomembnih napotkov v zvezi z potekom tekmovanja in časovnim urnikom. Najprej so se tekmovalci in tekmovalke pomerile v tehniki klasičnega sloga, na pot je šlo 17 tekmovalcev in 9 tekmovalk. Nato so se pa tekmovalci in tekmovalke pomerile še v prostem slogu, na progo se je podalo 5 žensk in 5 moških.
Ob zaključku prvenstva je bilo v Šport Hotelu na Pokljuki organizirano kosilo. Vzporedni ogled kratkega filma iz lanskoletnega prvenstva so si tekmovalci lahko pogledali kar med kosilom. V hotelu smo izvedli tudi podelitev odličij, le ta je podeljeval predstavnik ZDSSS, g Franci Pirc.
Prvenstvo je potekalo ob lepem sončnem vremenu, prijetni atmosferi in zelo dobrem razpoloženju tekmovalcev. Kljub majhnemu številu prijavljenih v posameznih kategorijah, smo se veselili udeležbe in se prepričevali da bo v prihodnje udeležba večja. Presenetilo nas je, da sta praktično v najmočnejši skupini članov B3 nastopila le dva tekmovalca. Podobna situacija je bila tudi v drugih razvrstitvah, kjer sta bila le dva ali trije tekmovalci/ke. Tekmovalci so po zaključku tekmovanja in slavnostne podelitve izrazili zadovoljstvo in zagotovo obljubili ponovno srečanje prihodnje leto. Tudi s tem člankom apeliram na MDSS-je po Sloveniji, da v prihodnjem letu spodbujajo člane k tovrstnim tekmovanjem in s tem povečajo udeležbo njihovih članov na tekmovanjih.
Absolutni zmagovalec pri moških, je bil bivši reprezentant iz kategorije članov Franc Vodenik (MDSS Ljubljana), pri ženskah pa je bila absolutna zmagovalka prav tako iz kategorije članic Zdenka Benedik (MDSS Kranj).
Zahvalil bi se moji ekipi ŠDSS, Katjuši Koprivnikar, Jerneji Jelenc, Tatjani Murn in Igorju Miklavčič, ki so veliko pripomogli k izpeljavi tekme, prav tako pa tudi spremljevalcem na progi in ob progi, ki so dali svoj vložek k kvaliteti tekmovanja. Ob tej priložnosti pa bi se zahvalil tudi vsem, ki pripomorete k izvedbi tovrstnih tekmovanj in taborov, ki spodbujajo šport ter tekmovalcem, ki se teh tekmovanj udeležite.
Predsednik ŠDSS: Gregor Habjan, prof.spec.švz
LETO 2006
To so aktivnosti, ki jih bo ŠDSS skušalo obdržati vnaprej in jih uveljaviti, kot tradicionalne aktivnosti.
Poletno športni tabor na Kolpi
Tabora se je udeležilo 55 članov. Na samem taboru, ki smo ga predvsem športno obarvali s plavanjem, čolnarjenjem, nogometom, orientacijskim tekom, športnimi igrami, tekmovanji; smo izvedli tudi nekaj delavnic in sicer sankaško, ustvarjalno, o zdravi prehrani, geografsko, taborniško in glasbeno. Udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine in so se borili za točke in nagrade, ki smo jih zadnji večer ob tabornem ognju razdelili po vrsti. Tabor je lepo uspel in je bil kvalitetno izveden.
Tridnevna visokogorska tura
V letošnjem letu smo ponovno predvidevali štiridnevno turo na Mangrt in okoliške hribe oz. gore. Ture nismo izpeljali v tej meri zaradi nepredvidenih okoliščin v okviru časa termina, ki je bil predviden za odhod. Ker je to čas letnih dopustov in počitnic je tovrstne zadeve težko prestavljati.
Vodja ture: Igor Miklavčič
Smučarski tabor
Na Pokljuki smo organizirali smučarski tabor. Na taboru smo imeli kar nekaj zimskih aktivnosti in sicer; tek na smučeh, alpsko smučanje, sankanje, zimski pohodi, … Tabor je trajal štiri dni in smo bivali v Šport hotelu. Tabora se je udeležilo 18 članov. Tabor je v celoti uspel zelo dobro. Udeleženci so bili navdušeni nad svojimi sposobnostmi in voljo do dela. Na taboru smo izvedli tudi delavnico, ki nas je pripeljala do določenih razmišljanj o sebi in drugih.
Vodja tabora: Katjuša Koprivnikar
Celoletne športne aktivnosti ob popoldnevih in vikendih
Aktivnosti se bodo skušale odvijati v domačih krajih dijakov, kateri so naši člani društva. V večji meri se bodo aktivnosti odvijale kot igra showdowna, in korektivne gimnastike na domu.
Vodja aktivnosti: Gregor Habjan
ZIMSKO ŠPORTNI TABOR ŠDSS
Veliko slepih in slabovidnih mladih s področja celotne Slovenije je ponovno uživalo v popolni zimski idili na Pokljuki
Športno društvo slepih in slabovidnih je ob podpori Zavoda za slepo in slabovidno mladino prejšnji teden že petič organiziralo zimski tabor za slepo in slabovidno mladino na Pokljuki. Nastanjeni smo bili v Šport hotelu na Pokljuki, kjer bivalne kapacitete ustrezajo slepim in slabovidnim. Ponovno smo bili toplo pričakani s strani hotelskega osebja, ki kljub temu, da je hotel nujno potreben obnove, skušajo gostom pričarati prelepo zimsko idilo. Za slepe in slabovidne je zelo pomembno, da se vračajo nazaj na kraj, kjer so že orientirani in lahko nemoteno že s prvim dnem pričnejo aktivno sodelovati v taboru. Vsi novinci se s pomočjo ostalih udeležencev, že v toku prvega dne spoznajo z vsemi podrobnostmi bivalnega okolja, kakor tudi s potekom tabora.
Tabor je bil predvsem športno obarvan in aktivnosti, ki so se odvijale v času tabora so prilagojene slepim in slabovidnim. Večino časa smo prebili na rudnem polju, kjer smo se učili teči na smučeh. Spoznali smo se tako s klasično kakor tudi z drsalno tehniko, ki je slabovidnim bolj priljubljena. Slepim je priljubljenejša klasična tehnika, ki ob dobro urejenih progah omogoča slepemu povsem samostojen tek Nekaj posameznikov se je odločilo obnoviti svoje znanje na alpskih smučeh, zato smo prvi in zadnji dan tabora namenili tudi alpskemu smučanju.. Dnevi so nam ob še dodatnih spremljevalnih aktivnostih hitro minevali. Večeri so bili namenjeni pogovornim delavnicam, kjer smo obnovili nekaj splošnih znanj preko vprašanj iz malih sivih celic.
Ob koncu tabora smo skupaj z MDSS Kranj, organizirali Odprto prvenstvo ZDSSS v teku na smučeh, kjer so se tekmovalci in tekmovalke pomerili v kategorijah ločenih po spolu in stopnji slepote. Zmagovalci so:
do 40 let ; slabovidni: Boštjan Bratušek, Nuša Car; slepi: Sandi Sabo, Tanja Jesih Bačnik
nad 40 let; slabovidni: Franc Vodenik, Zdenka Benedik; slepi: Ivan Hrovat, Terezija Dolinar
Tabora se je udeležilo dvajset mladih, za katere smo skrbeli voditelji Jerneja Jelenc, Igor Miklavčič, Tatjana Murn, Katjuša Koprivnikar in Gregor Habjan. Ob tem bi se jim rad zahvalil za res kakovostno pomoč pri izvedbi tabora. Posebna zahvala gre tudi Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije, Zvezi za šport invalidov, Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih, Športni zvezi Škofja Loka in Alpini Žiri ter vsem, ki tako ali drugače podpirajo naše projekte. Skupaj omogočamo mladim slepim in slabovidnim, da kvalitetno preživijo del svojega prostega časa in uživajo s prijatelji v zimskih radostih.
Naj vas ob koncu seznanim še z našimi preostalimi načrtovanimi aktivnostmi v letošnjem letu. V mesecu juliju in avgustu bomo ponovno izvedli poletni tabor na Kolpi in večdnevno gorniško turo. Poskrbeli bomo tudi za redno dejavnost nekaterih naših srednješolcev v njihovih domačih krajih, kjer bodo skušali pametno izrabljati svoj prosti čas. Veseli bi bili, če bomo lahko izpeljali tudi jesenski tabor s tandemi, za katerega je že zdaj veliko zanimanje s strani mladih slepih in slabovidnih.
ŠPORTNI TABOR MLADIH SLEPIH IN SLABOVIDNIH (ŠDSS)
Športno društvo slepih in slabovidnih ostaja še naprej med glavnimi organizatorji večdnevnih športno rekreativnih dejavnosti za mlade slepe in slabovidne.
KRATEK OPIS ŠE SVEŽEGA TABORA NA KOLPI
Ob vročem sončnem vremenu v Beli krajni, v majceni vasici Marindol, kjer je taborni prostor Zveze kranjskih tabornikov smo ŠDSS-jevci ponovno taborili. Za nami je prelep in kvalitetno izveden športno rekreativni tabor za slepo in slabovidno mladino s področja celotne Slovenije. Mladi so se udeležili tabora z veseljem in z velikimi pričakovanji. Največje vprašanje za njih je, kako priti do potrebnih sredstev za »vstopnico« na tabor, ki na žalost stane nekaj tisoč tolarjev. Tako tabor, kot tudi Kolpa jih nista razočarala, saj so se vsega naužili v polni meri.
Dogajati se začne že v sredo zjutraj na železniški postaji, kjer se snidemo pod uro. Kljub dnevnemu vrvežu se počasi vsi zberejo, nekatere pripeljejo starši, nekatere prijatelji, večina pa jih prispe kar samih. Mladi so že vajeni uporabljati različna prevozna sredstva, da pridejo na cilj, naj bo to taxi, vlak ali avtobus, vse je potrebno natančno poznati, da se lahko čimbolj samostojno vključujejo v svoj vsakdanjik. Sreda 5. julija 2006 vsekakor ni bila vsakdanjik. Pod uro na železniški postaji, je organizacijo potovanja prevzelo ŠDSS s tremi simpatičnimi voditeljicami. Brez večjih težav so prispeli do končne postaje v Črnomlju, kjer smo preostali voditelji čakali s kombiji ter jih prepeljali v tabor, ki je od Črnomlja oddaljen približno 20 km. Vožnja z vlakom, kot tudi s kombiji je zanimiva in nabita z emocijami pričakovanj, kako se bodo prihodnji dnevi odvijali. Tovrstna taborjenja so vsekakor lepa priložnost, za navezovanje medsebojnih stikov in novih prijateljstev. Velik problem slepih in slabovidnih je navezovanje stikov s preostalimi ljudmi. Redki posamezniki se zaustavijo in želijo na nek način priskočiti na pomoč, biti prijatelj a prej ali slej tudi te posameznike odnese oster tempo življenja naprej. V vročini in ob pestrih delavnicah na taboru so se ta čustva rahlo umirjala in se prilagajala dnevnemu toku Kolpe, ki je letos počasen, topel in umirjen. Aktivnosti, ki so se dogajale v dopoldanskem času so bile prilagojene slepim in slabovidnim in slepi so se razveselil prav vseh delavnic, ki smo jih organizirali prostovoljci pri ŠDSS. Spoznali so se s folklornimi plesi, novinarstvom, sproščanjem, golballom, namiznim tenisom, showdownom in umetniško orientacijsko delavnico. Vzporedno z delavnicami pa so potekale različne športne aktivnosti, kjer se slepi ob zagotovljeni varnosti vsaj malo razmigajo in ponovno občutijo svoje telo v različnih položajih.
Ob izteku tabora izvedemo popolno generalno čiščenje, brez izjem in se nato na podoben način, kot smo prispeli odpravimo domov. Občutki na vlaku so precej bolj samozavestni, ki pa jih premaguje utrujenost od nenaspanosti in napornega petdnevnega urnika.
GLAVNA NAČELA TABORJENJ ŠDSS
Že zgoraj omenjeno navezovanje stikov in medsebojno druženje se nam v ŠDSS zdi najpomembnejše načelo, ki nas vsako leto znova postavi pred dejstvo in nam veleva, da vsako leto izpeljemo tri tabore. V današnjem času ob poteku skoraj popolne integracije v srednjem šolstvu in osnovnem šolstvu je zelo malo možnosti za druženje, za sproščen pogovor s sebi enakim vrstnikom. Velikokrat se navezana prijateljstva na taborih prenesejo naprej v življenje in se vse do ponovnega snidenja ohranjajo preko različnih komunikacijskih naprav, kot so telefoni ali modernejši računalniški programi, ki preko interneta omogočajo brezplačne pogovore v nedogled. Slepi največ komunicirajo prav na tak način, ker jim je to najlažji dostop do prijatelja. Vsakakršen drug način zna biti veliko bolj naporen oz. zahteva od nekoga, da slepemu ponudi pomoč, kot njegov spremljevalec in ga pot nauči samostojno prehoditi ali ga vedno spremlja. Vsi smo mnenja, da je tovrstno druženje dvakrat do trikrat na leto dobrodošlo in da je to tudi glavni razlog za veliko udeležbo mladih na naših taborih.
Drugo načelo, mimo katerega se na naših taborih ne da, je šport, tekmovanje in sproščenost med izvedbo teh aktivnostih. Izvede se približno 12 tekmovalnih disciplin, ki so prilagojene slepim in so izenačeni pogoji za vse. Bistvo aktivnosti je, da se med njimi razvije veliko sodelovanje v skupini, kjer se spodbujajo in držijo skupaj ter gradijo skupen rezultat in skupen uspeh. Hkrati pa razvijajo tudi tekmovalnost v odnosu glede na druge skupine, s katerimi se borijo za končno zmago. Borba za zmago poteka v zdravih prijateljskih in sproščenih odnosih, ki predvsem temelji na pomoči tako svoji skupini kakor tudi nasprotniku, če je le ta te potreben. Ob koncu so vse skupine nagrajene enakovredno, ker so vsi vlagali svoj trud in požrtvovalnost, da so prišli do cilja.
Tretje načelo a še zdaleč ne najmanj pomembno je socializacija v ožjem pogledu in sicer soočenje z prevzemanjem odgovornosti, samostojnimi dejavnostmi in odločitvami, vsakodnevnimi opravili slepih in vlogo posameznika v skupini. Kar naenkrat se izkaže, da se mladostnik v petih dneh znajde v večih različnih situacijah, kjer je odvisen le od sebe in ne od mame, učitelja ali prijatelja, prijateljice. Preko teh situacij poteka dokaj intenzivno učenje, ker se te situacije lahko stopnjujejo in nadgrajujejo. Posameznik ima možnost situacijože reševati sam, vprašati prijatelja za nasvet in pa stopi po pomoč k voditeljem na taboru, ki poznajo tovrstno problematiko in pravilno pristopijo k stvari. Dolgo že ugotavljamo, da je petdneven umik iz domačega okolja, ustaljenih navad in monotonih dejanj nujen in zelo koristen za vsakogar. V primeru, če se slep težko ujame in spopade z vsemi tegobami, ki nanj pritiskajo teh pet dni, to ni tako dolga doba, da bi pustila posledice na posamezniku.
Četrto načelo je spoznavanje udeležencev z ureditvijo in problematiko slepih v državnem prostoru. Seznanjenje z dejavnostmi Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Medobčinskih društev slepih in slabovidnih, Zavodom slepih in slabovidnih ter mobilno službo in njenimi dejavnostmi, Zvezo za šport invalidov in športom slepih. Zdi se nam, da mladi predvsem na športnem področju preslabo poznajo ureditev in dejavnosti, ki se jim ponujajo s strani zgoraj omenjenih ustanov. Tako vsako leto eno delavnico namenimo tej problematiki in jim počasi odpiramo obzorje tudi v tej smeri. Na taboru se trudimo vzbuditi željo po gibanju in rekreaciji tudi preko drugih društev. Nenazadnje pa se nekateri od udeležencev lahko nagibajo tudi k vrhunskemu športu invalidov.
Peto načelo je načelo bogatenja z vsesplošnimi znanji, kjer se udeleženci spoznajo tudi z drugimi področji vedenj. Preko delavnic, ki se odvijajo v taboru se spoznavamo z različnimi temami, ki nam pomagajo k improvizaciji, iznajdljivosti in ustvarjalnosti v življenju. Na ta način vsekakor povečamo kvaliteto oz. obogatimo splošno znanje slepih.
Šesto zadnje pomembnejše načelo pa je pokazati mladim na kakšen način lahko preživljajo počitnice pestro, aktivno in zdravo v vseh letnih časih (pomlad, jesen, zima, poletje). Predstavimo jim tudi možnost preživljanja aktivnih počitnic v vseh starostnih obdobjih. Večkrat jim omenimo možnost kasnejše organizacije taborov za mlade družine z majhnimi otroki, kjer se bodo tudi sami, kot starši poizkusili v organizaciji in animiranju svojih otrok v podobnih vodenih aktivnostih. Sami pa bodo lahko obnovili tudi svoje sposobnosti v aktivnostih in navezali nova družinska poznanstva.
ZAHVALA TISTIM, KI NAM STOJIJO OB STRANI
Za uspešne izvedbe že izpeljanih tradicionalnih taborov naj se najprej zahvalim vsem voditeljem skupin in delavnic ter moji zvesti pomočnici Katjuši K. Zahvalil bi se pa tudi Zavodu za slepo in slabovidno mladino, Zvezi društev slepih in slabovidnih, Zvezi za šport invalidov Slovenije, Zavodu za šport Škofja Loka, Zvezi za šport otrok in mladine Slovenja, Gostišču Jelen, Alpini Žiri, CSS in vsem MDSS-jem, ki nam s svojimi sredstvi in dobrinami skušajo pomagati k lažjim izvedbam taborov. Zahvalil bi se pa tudi Zvezi kranjskih tabornikov, Šport hotelu na Pokljuki in planinskim kočam kjer smo nastanjeni in kjer njihovo osebje prijazno poskrbi za naše posebne potrebe. Mislim, da se moji zahvali lahko pridruži vseh aktivnih in neaktivnih 120 članov ŠDSS in vas pozdravljamo do prihodnjih naših aktivnosti. V avgustu gremo z mini odpravo po Kamniških Alpah, v marcu prihodnjega leta pripravljamo zimski tabor na Pokljuki in pa ponovno v Juliju poletni tabor na Kolpi. Takrat se ponovno oglasimo.
Prispeveka pripravil predsednik ŠDSS:
Predsednik ŠDSS: Gregor Habjan, prof.spec.švz
LETO 2005
To so aktivnosti, ki jih bo ŠDSS skušalo obdržati vnaprej in jih uveljaviti, kot tradicionalne aktivnosti.
Poletno športni tabor na Kolpi
Tabora se je udeležilo 55 članov. Na samem taboru, ki smo ga predvsem športno obarvali s plavanjem, čolnarjenjem, nogometom, orientacijskim tekom, športnimi igrami, tekmovanji; smo izvedli tudi nekaj delavnic in sicer sankaško, ustvarjalno, o zdravi prehrani, geografsko, taborniško in glasbeno. Udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine in so se borili za točke in nagrade, ki smo jih zadnji večer ob tabornem ognju razdelili po vrsti. Tabor je lepo uspel in je bil kvalitetno izveden.
Tridnevna visokogorska tura
V letošnjem letu smo ponovno predvidevali štiridnevno turo na Mangrt in okoliške hribe oz. gore. Ture nismo izpeljali v tej meri zaradi nepredvidenih okoliščin v okviru časa termina, ki je bil predviden za odhod. Ker je to čas letnih dopustov in počitnic je tovrstne zadeve težko prestavljati.
Smučarski tabor
Na Pokljuki smo organizirali smučarski tabor. Na taboru smo imeli kar nekaj zimskih aktivnosti in sicer; tek na smučeh, alpsko smučanje, sankanje, zimski pohodi, … Tabor je trajal štiri dni in smo bivali v Šport hotelu. Tabora se je udeležilo 18 članov. Tabor je v celoti uspel zelo dobro. Udeleženci so bili navdušeni nad svojimi sposobnostmi in voljo do dela. Na taboru smo izvedli tudi delavnico, ki nas je pripeljala do določenih razmišljanj o sebi in drugih.
Vodja tabora: Katjuša Koprivnikar
Celoletne športne aktivnosti ob popoldnevih in vikendih
Aktivnosti se bodo skušale odvijati v domačih krajih dijakov, kateri so naši člani društva. V večji meri se bodo
aktivnosti odvijale kot igra showdowna, in korektivne gimnastike na domu.
Vodja aktivnosti: Gregor Habjan
ŠPORTNO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH IZVEDLO ŽE ŠESTI POLETNI TABOR ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO S PODROČJA CELOTNE SLOVENIJE
Športno društvo slepih in slabovidnih (ŠDSS) je tokrat v sodelovanju z Zavodom za slepo in slabovidno mladino že šestič organiziralo poletni tabor za slepo in slabovidno mladino na Kolpi, v Marindolu. Ponovno smo se nastanili na prostoru kranjskih tabornikov, kjer bivalne kapacitete ustrezajo slepim in slabovidnim in smo vsako leto toplo pričakani. Za slepe in slabovidne je zelo pomembno, da se vračajo nazaj na kraj, kjer so že orientirani in lahko nemoteno že s prvim dnem pričnejo aktivno sodelovati v taboru. Vsi novinci se s pomočjo strokovnih sodelavcev ustrezno orientirajo in se že v toku prvega dne dodobra spoznajo s tabornim prostorom.
Tabor je bil poleg športnih aktivnosti obogaten tudi z različnimi delavnicami, kjer smo se letos dotaknili predvsem našega domišljijskega sveta, sproščanja z masažo, uporabnih iger vlog ter karakternih značilnosti kitajskega in arabskega horoskopa. Aktivnosti, ki se odvijajo v času tabora so prilagojene slepim in slabovidnim, da se lahko enakovredno pomerijo tudi z videčimi udeleženci. Na športnih aktivnostih se mladi razvedrijo in razgibajo ter dodobra spodbudijo svoj tekmovalni duh. Na taboru so potekale tudi priprave slovenskih udeležencev svetovnega prvenstva v showdownu, ki bo v mesecu avgustu na Češkem. Ob popoldnevih smo sprva imeli predvideno kopanje, kar pa sta nam slabo vreme in mrzel divji tok reke Kolpe preprečila. Kljub temu, da je naš blatni taborni prostor spominjal na Rock Otočec, smo popoldneve in večere preživljali ob športnih, zabavnih in različnih interaktivnih igrah.
Vseh udeležencev na taboru nas je bilo preko šestdeset, od tega polovica slepih in slabovidnih, za katere smo skrbeli voditelji ŠDSS in Zavoda za slepo in slabovidno mladino Lj. Vsi voditelji prihajamo na tabor s svojimi družinami, kajti s tem dobi tabor močan družinski pridih in se ustvari prijetna domačnost. Ob koncu tabora so nam udeleženci pripravili prelep zaključni večer ob tabornem ognju s prijetnim programom ter zagotovilom, da se prihodnje leto ponovno snidemo.
Zahvalil bi se vsem voditeljem skupin, delavnic, športnih iger in ostalih aktivnosti, za res kvalitetno pomoč pri izvedbi tabora. Posebna zahvala gre tudi Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije, Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Zvezi za šport invalidov Slovenije, Športni zvezi Škofja Loka, Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Novo mesto, Gasilskemu društvu Selca, Gostilni Jelen in posameznikom, ki tako ali drugače podpirajo naše projekte. Zahvalil bi se tudi staršem naših udeležencev, ki nam zaupajo svoje mladostnike in jim skupaj z nami omogočijo kvalitetno preživeti delček počitnic s prijatelji v prijetnem vzdušju.
Naj vas ob koncu seznanim še z našimi preostalimi načrtovanimi aktivnostmi v letošnjem letu. V mesecu marcu smo uspešno izvedli zimski tabor za slepe in slabovidne na Pokljuki in v mesecu avgustu imamo namen izpeljati večdnevno gorniško turo z manjšo skupinico slepih in slabovidnih. V naše društvo so vabljeni vsi tisti, ki bi kakorkoli hoteli sodelovati v našem programu oz. pomagati k uresničevanju le tega.
ŠPORTNO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH IZVEDLO ŽE PETI ZIMSKI TABOR ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO S PODROČJA CELOTNE SLOVENIJE
Športno društvo slepih in slabovidnih (ŠDSS) iz Škofje Loke je marca 2005, po šestih letih obstoja, že petič organiziralo zimski tabor za slepo in slabovidno mladino na Pokljuki. Aktivnosti se nam vedno odvijajo v Šport hotelu na Pokljuki, kjer bivalne kapacitete ustrezajo slepim in slabovidnim in smo vsako leto toplo pričakani, kljub temu, da je hotel potreben obnove. Za slepe in slabovidne je zelo pomembno, da se vračajo nazaj na kraj, kjer so že orientirani in lahko nemoteno že s prvim dnem pričnejo aktivno sodelovati v taboru. Vsi novinci se s pomočjo ostalih udeležencev že v toku prvega dne spoznajo s tabornim prostorom in s hišnim redom, katerega jim vodje skupin vedno na prvem zboru predstavijo.
Tabor je bil predvsem športno in kulturno obarvan. Aktivnosti, ki se odvijajo v času tabora so prilagojene slepim in slabovidnim, tako, da se lahko enakovredno pomerijo med seboj. Tekmovalna narava, ki se skriva v njih pride na plan in so ob koncu tabora kljub izčrpanosti vseeno zadovoljni. Ker na letošnji tabor ni bilo prijavljenih alpskih smučarjev, smo dopoldanski in del popoldanskega časa, namenili teku na smučeh, ki je med mladimi slepimi in slabovidnimi daleč najbolj priljubljen. Preostanek popoldneva smo preživljali ob športnih in interaktivnih igrah ter sankanju. Letos smo se prvič poizkusili tudi v nočnem sankanju ob baklah. Večeri so bili namenjeni delavnicam v katerih smo se poizkušali v ustvarjalnosti.
Na letošnji tabor je prišlo sedemnajst udeležencev, za katere smo skrbeli štirje voditelji. Sedem udeležencev je bilo slepih in ti potrebujejo stalno spremstvo. Zahvalil bi se ostalim trem voditeljem Jerneji Jelenc, Katjuši Koprivnikar in Igorju Miklavčiču za res kvalitetno pomoč pri izvedbi tabora. Posebna zahvala gre tudi Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvu za zdravje, Alpini Žiri, Športni zvezi Škofja Loka in Občini Škofja Loka, ki tako ali drugače podpirajo naše projekte. Skupaj omogočamo mladim slepim in slabovidnim, da kvalitetno preživijo del prostega časa in uživajo s prijatelji v zimskih radostih.
Naj vas ob koncu seznanim še z našimi preostalimi načrtovanimi aktivnostmi v letošnjem letu. V mesecu juliju in avgustu bomo ponovno izvedli poletni tabor na Kolpi in večdnevno gorniško turo. Poskrbeli bomo tudi za redno dejavnost nekaterih naših srednješolcev v njihovih domačih krajih, kjer bodo skušali pametno izrabljati svoj prosti čas. Ob dobrem finančnem poslovanju in pridobivanju sponzorjev, pa bomo v naš program sčasoma skušali uvrstiti tudi poletni tabor na morju, in pa jesenski tabor s tandemi za katera dva je že zdaj veliko zanimanje s strani mladih slepih in slabovidnih.
Prispeveka pripravil predsednik ŠDSS:
Gregor Habjan, prof. spec. švz
LETO 2000
Tekmovanja in športne aktivnosti
Športne aktivnosti in turnirska tekmovanja v okviru ŠDSS. Izvedli smo jih v različnih športnih aktivnostih ob vikendih. Na same aktivnosti in tekmovanja so se člani odzvali v kar lepem številu tako, da je bilo predvsem družabno in tudi borbeno. Veliko aktivnosti je bilo prirejenih slepim, tako da smo za videče imeli dve rešitvi; ali zvišan kriterij ali pa povzročiti umetno slepoto.
Poletno športni tabor
Tabor je bil organiziran na Kolpi. Udeležilo se ga je 45 članov. Na samem taboru , ki smo ga predvsem športno obarvali s plavanjem, čolnarjenjem, nogometom, orientacijskim tekom, športnimi igrami, tekmovanji; smo izvedli tudi nekaj delavnic in sicer likovno, novinarsko in glasbeno. Udeleženci so bili razdeljeni v pet skupin in so se borili za točke in nagrade, ki smo jih zadnji večer ob tabornem ognju razdelili po vrsti. Tabor je lepo uspel in je bil kvalitetno izveden.
Planinska sekcija
Planinska sekcija je izvedla kar nekaj pohodov (7) v slovensko hribovje ob vikendih, sicer je ta sekcija manj številčna zaradi same populacije slepih. Razporejeni so en spremljevalec na enega udeleženca. Ker ni veliko spremljevalcev tudi udeležencev ponavadi ni več kot pet. Tako da se na pohode poda približno od osem do dvanajst članov kar pa tudi ni malo.
Tridnevna visokogorska tura
Odprava 5 članov na najvišji slovenski vrh –Triglav. Od teh sta bila dva slabovidna člana, ki sta imela vsak svojega spremljevalca. Tako se je skupinica petih članov podala iz doline Krme čez Planiko na vrh in nazaj po isti poti. Pot je trajala dva dneva in je bila naporna, veselje pa neizmerno saj je bilo za 3 člane prvič.
LETO 1999
– ustanovitev ŠDSS – ustanovi člani (povezava na ustanovni člani ) (povezava na zgodovina)
– vključitev v ZŠOMS in v ŠZ Škofja Loka (povezava na zgodovina)
– rekreacija ustanovnih članov_
Celotna aktivnost ŠDSS se je spočela iz organizirane rekreacije v ponedeljkih zvečer, kjer smo se dobivali delavci SŠ CSS, uprave CSS in še takratne enote VDC v CSS. Ti večeri so bili športno zelo pestri in zabavni. V teh večernih urica se je porodilo mnogo idej in hkrati tudi ideja o ustanovitvi ŠDSS.